Marcella
Giclée tisk / Umetniški tisk
Giclée ali platnati odtis muzejske kakovosti z hitro proizvodnjo in prilagodljivimi možnostmi končne obdelave.
Izberite eno od naših vnaprej določenih velikosti, ki ustrezajo prvotnim proporcijam umetničkega dela.
Svoje dimenzije lahko vnesete sami, da bodo ustrezne za določen okvir ali prostor. Če izbrana velikost ne bo skladna z razmerji izvirne slike, bomo umetniško delo orezali ali podaljšali s pomočjo ogledalnega odraza ali barvno polnega roba. Pred začetkom proizvodnje vam bomo poslali digitalni predogled za potrditev.
Upoštevajte, da predogled na zaslonu ne prikazuje dejanskega orezovanja ali podaljševanja. Le digitalni predogled bo natančno prikazal končno kompozicijo.
Čeprav so na voljo prilagojene velikosti, priporočamo izbiro dimenzije s predhodno določenega seznama, da ohranite prvotna razmerja.
Globalna dostava () v 2 tednih namesto standardnih 4/5 tednov. (18 julij)
Brezplačna ekspresna dostava po vsem svetu
Visokokakovostno laneno platno
Popolno zavarovanje pošiljke
Garancija povračila carine in uvoznih davkov
Garancija popolnega ujemanja barv
60-dnevna politika vračanja (le v primeru napak)
Garancija 100% povračila denarja
Popust pri večjem naročilu
Marcella
Giclée tisk / Umetniški tisk
Velikost reprodukcije
-
Skupna končna cena
-
Opis zbirateljskega predmeta
Marcella – A Portrait of Anxiety in Expressionist Color
Ernst Ludwig Kirchner’s “Marcella,” painted in 1909, stands as a cornerstone of German Expressionism—a movement defined by its fervent embrace of subjective emotion and a deliberate distortion of reality. More than just a depiction of a young woman, it's an exploration of psychological unease rendered with audacious color palettes and unsettling compositional choices that continue to resonate with viewers today.
Composition & Perspective: Flattened Space
The artwork’s simplicity is deceptive; Kirchner meticulously crafted a scene designed to convey intense feeling. The figure occupies the majority of the frame, positioned slightly off-center—a deliberate tactic that disrupts traditional perspective and contributes to the overall sense of claustrophobia. A large yellow plane dominates the background, punctuated by abstract shapes hinting at architectural elements like mirrors or windows on the left side – these additions amplify the feeling of confinement.
Color Palette & Texture: Bold Declarations Against Tranquility
Kirchner’s color choices are deliberately jarring. The dominant hue is a vibrant yellow—a color often associated with optimism and enlightenment, yet here it serves as a backdrop for muted pinks and creams representing flesh tones, shadowed by deep browns and blacks. This stark contrast underscores the emotional turmoil at play. Thick brushstrokes create a palpable texture, an impression of impasto that captures the artist’s energetic technique—a deliberate rejection of academic smoothness in favor of expressive materiality.
Style & Technique: Distortion as Emotional Expression
"Marcella" exemplifies Expressionism's core tenets. Kirchner employs angular lines to delineate the figure’s form, rejecting naturalistic representation and prioritizing emotional impact. The striped pattern on the skirt adds another layer of visual complexity—a subtle gesture that reinforces the artwork’s unsettling atmosphere. He achieves tonal variations within the planes of color through layering and blending, demonstrating a masterful command of oil paint.
Symbolism & Emotional Resonance: Fear Beneath the Surface
Beyond its formal elements, “Marcella” is laden with symbolic significance. The woman's somber expression—coupled with her gaze directly at the viewer—suggests introspection and vulnerability. The white bow adorning her hair could be interpreted as an attempt to conceal inner anxieties, mirroring themes explored in Munch’s *The Scream*. Ultimately, Kirchner’s “Marcella” compels us to confront uncomfortable truths about human experience—a testament to the enduring power of Expressionist art.
Biografija umetnika
Ernst Ludwig Kirchner (1880-1938): A Life Forged in Expression
Ernst Ludwig Kirchner, nemški slikar, je bil ključna figura ekspresionizma; vanj je vnesel grafično kulturo, zasnovano na delih renesančnih mojstrov kakor tudi na japonski umetnosti, ter žive, neredko tudi sončne barve. Živel je življenje kot umetnik popolnoma po svojih idejah – anti-buržojsko in brez družbenih običajev, sledil je načrtom novejše filozofije življenja (Lebensreform). Na potovanjih je slavil zamišljeno življenje prvine, iskal je naravno lepoto in pristnost, mesto hrepenjenja. To iskanje je bilo občasno vodeno čolnom, drugim pa z lukom in ščitom – večino časa pa brez kože. Živel je v Aschaffenburgu, Bavariji, ko je bila njegova hči Ernestina Kirhnerjeva rojena 6. maja 1880. Bil je pozorn otrok, veliko času je namenjal gledanju okna svoje sobe proti železniški čisti. Kot mladenič je zelo natančno opazoval svoj najbližji svet: stavbe okoli njega, živost čisti in ljudi na ulici fascinirali ga so. Vse te podobe je zapisal na papel v svidčeh barvah. Kako je umetnik oblikoval svoje življenje? Človek umetnosti popolnoma po svojih idejah – anti-buržojsko in brez družbenih običajev, sledil je načrtom novejše filozofije življenja (Lebensreform). Živel je v Dresdnu kot mladenič arhitekt. Po diplomi leta 1905 se je odpravil na študij umetnosti kjer je izjemno razvil svoj slog. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Kirhner dokončal prvo delo tam in mnoge druge stvari so oblikovale njegovo kasnejšo pot. Študije mu niso dale samo osnovnih umetniških znanij, ampak tudi finančno podporo od svoje družine, kar mu je omogočilo intenzivno predanost umetnosti. Kirhner užival študentje življenje, srečeval se z prijatelji, šel na ekskurzije v Moritzburgove jezerca in razvijal nove umetniške načine izražanja z drugim mladeniči. Osnovna Die Brücke skupina leta 1905 skupaj s svojimi vrstniki Fritz Bleyl, Erich Heckel in Karl Schmidt-Rottluff je odprla pot umetnosti – skupino umetnikov, ki je iskala nove načine izražanja. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Kirhner užival študentje življenje, srečeval se z prijatelji, šel na ekskurzije v Moritzburgove jezerca in razvijal nove umetniške načine izražanja z drugim mladeniči. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Kirhner užival študentje življenje, srečeval se z prijatelji, šel na ekskurzije v Moritzburgove jezerca in razvijal nove umetniške načine izražanja z drugim mladeniči. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Kirhner užival študentje življenje, srečeval se z prijatelji, šel na ekskurzije v Moritzburgove jezerca in razvijal nove umetniške načine izražanja z drugim mladeniči. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povsem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povzem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povzem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povzem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsem umetniške kurze kot brezrokavno risanje ali kompozicija. Čeprav ga njegovi starši nista podpirala pri umetnosti, Kirhner je sklenil kompromis, ki ni bil povzem neskladna za njega: po zaključku šole je začel študirati arhitekturo na univerzi v Dresdnu, vendar je obiskoval predvsemErnst Ludwig Kirchner
1880 - 1938 , Nemčija
Hitri podatki
- Artistic Movement Or Style: Ekspresionizem
- Artists Who Influenced This Artist:
- Albrecht Dürer
- Vincent van Gogh
- Edvard Munch
- Date Of Birth: 6 maj 1880
- Date Of Death: 15 junij 1938
- Full Name: Ernst Ludwig Kirchner
- Nationality: Nemčija
- Notable Artworks:
- The Street (1908)
- Leaping Dancer (1912)
- Self-Portrait (1910)
- Place Of Birth: Aschaffenburg, Nemčija



Možnost stekla je na voljo le za velikosti pod 110 cm
